Page 4 - LETOPIS 2019-20 SREDNJA ŠOLA RAVNE

LETOPIS 2020

Skrivnost srečnega življenja je,
da počnemo, kar nam je všeč.
A prej se moramo nauči uživa pri s h stvareh,
ki jih moramo naredi ,
da bi lahko delali,
kar nam je všeč.

Človek je uspešen,
če zjutraj vstane in gre zvečer spat,
vmes pa počne, kar hoče in kar ga osrečuje.


b ◘ō drugačen izvod Letopisa, glasila dijakov, dijakinj in delavcev naše Srednje šole Ravne, je pred
nami, tokrat prvič v elektronski obliki. Ustvarjamo ga z namenom, da v njem predstavimo opravljeno
delo in z zapisanim poskrbimo, da pomembni dogodki ne bodo nikoli odšli v pozabo. Si predstavljate
paleto občutkov, dragi dijaki in sodelavci, če boste te prispevke in ves fotografski material ponovno
pregledovali čez deset, dvajset ali celo več let in vas bodo spomini ob zapisanem ponesli nazaj v ta
čas, med sošolce, učitelje, prijatelje, sodelavce, tja v vašo mladost?

Letošnje leto je posebno, saj nas je grožnja okužbe z nevarnim korona virusom pahnila v
neznano in novo situacijo. Že od 16. 3. 2020 smo morali ostati doma in prilagoditi šolsko delo
na daljavo preko računalnikov ter telefonov. Kar naenkrat smo morali vsi, tudi učitelji, ki smo
vam vedno pridigali o tem, kako je sodobna tehnologija lahko nevarna in vas lahko zasvoji
ter vam tako škoduje, priznati, da so prišli časi, ko vas moramo spodbuditi k delu na daljavo,
pozabiti na prejšnje prepovedi in vam posredovati čim več znanja preko te, pred korono tako
odsvetovane, tehnologije.

No, kar dobro smo izpeljali delo na daljavo in se skupaj z vami nadejali, da bomo čim prej
skupaj v živo in da bo naše življenje spet tako, kot smo ga poznali pred to epidemijo. Ni lahko
živeti v osami, ljudje potrebujemo drug drugega, ker smo socialna bitja, ker se največ
naučimo, ko sodelujemo, ker najlažje premagamo težave, ko smo s prijatelji, ki nam
pomagajo razumeti svet in vse okrog nas. Zato pa je samica, in še huje temnica, najhujša
kazen, ki lahko poleg smrti doleti človeka.

Šolsko leto se izteka in le zaključni letniki so smeli nazaj v našo šolo, ostali pa to možnost še
pričakujemo. Ne boste verjeli, da ste me številni, tudi taki, ki ste se delu v šoli radi izmikali in špricali,
spraševali, kdaj boste smeli na šolo. Eden mi je celo rekel, da bi rad ponovno prišel v svoj drugi
dom, v svojo šolo, in mi s temi besedami res polepšal dan.
Čas, ki je za nami, je v nas pustil veliko vprašanj in le malo odgovorov. Kako se soočiti s
strahom pred boleznimi, ki bodo ogrožale naše življenje v prihodnje? Kako bomo kljubovali
virusom, če zanje ni cepiva? Bomo delali od doma, živeli v osami, uživali le še na športnih
prireditvah in koncertih po televiziji? Kako bomo pomagali drugim v takšnih razmerah?
Bo gospodarstvo preneslo ta izpad dohodka? Kdo ve, kako bo! Eno pa je gotovo, bo drugače.
Mogoče pa bomo znali bolj ceniti zdravje in majhne radosti, ki nas osrečujejo, morda svet ne
bo ena sama gonja in pohlep po zaslužku ter bogastvu na račun drugih. Morda …
4