Page 4 - tonka 2020 swf

JUBILANTI 4

LUDWIG VAN BEETHOVEN

Letos obeležujemo 250. obletnico rojstva velikega nemškega skladatelja.
Rodil se je v Bonnu leta 1770 v glasbeni družini flamskih korenin, v kateri je dobil tudi prve spodbude.
Rodil se je očetu glasbeniku, ki mu je že zelo zgodaj omogočil pouk klavirja in violine. Pri sedmih letih je
prvič nastopil kot solist z orkestrom, pri sedemnajstih letih pa se je odpravil na Dunaj, kjer je bil učenec
slavnega skladatelja Josepha Haydna.
V avstrijski prestolnici je ustvaril vsa najpomembnejša dela. Devet simfonij, pet klavirskih koncertov, 32
klavirskih sonat, 16 godalnih kvartetov in edino opero Fidelio.
Na nekatere partiture in pisma se je podpisoval kar BTHVN.
Danes je Beethoven verjetno največkrat izvajan skladatelj klasične glasbe in eden najpomembnejših
predstavnikov evropske kulture nasploh.
V svoji komaj tri desetletja trajajoči ustvarjalni življenjski dobi je spremenil skoraj vse zvrsti, s katerimi se
je ukvarjal – do neprepoznavnosti pri svojih sodobnikih.
Prvotno lahkotno klavirsko sonato je spremenil v resno zvrst. Njegove najslavnejše klavirske sonate
(tristavčne skladbe za klavir) so V mesečini, Patetična in Appassionata.
Star 26 let je začel opažati, da izgublja sluh, do 31. leta je bil že hudo naglušen in kljub dobremu finančnemu
stanju živel v neprestani stiski. V tem času je začel pisati za simfonični orkester. Bil je občudovalec Napo-
leona, kateremu je izvirno posvetil veličastno simfonijo št. 3 v Es-duru, opus 55, znano kot »Eroica«.
Leta 1806 je napisal četrto in leta 1808 peto simfonijo, v kateri je izrazil svoj obup.
Začel se je posvečati naravi in veliko časa posvetil sprehodom - napisal je Šesto simfonijo in jo imenoval
Pastoralna. V njej z glasbo opisuje naravo, čemur pravimo tudi programska glasba.
Šele v letih 1822-1823, ko je bil že popolnoma gluh, je nastala njegova največja mojstrovina, Deveta sim-
fonija. V četrtem stavku te simfonije je tudi Oda radosti, ki je današnja himna Evropske unije.
»Umetnost – kdo jo razume, s kom se da posvetovati o tej veliki boginji,« je leta 1811 Beethoven zapisal v
pismu Bettini von Armin.
Joseph Haydn, Wolfgang Amadeus Mozart in Ludwig van Beethoven so najslavnejši predstavniki obdo-
bja v zgodovini glasbe, ki ga imenujemo klasicizem, omenjene skladatelje pa imenujemo tudi “dunajski
klasiki”. Klasicizem traja približno od leta 1750, ko je umrl Johann Sebastian Bach, najslavnejši predstavnik
glasbenega baroka, do leta 1827, ko umre Ludwig van Beethoven, ki s svojimi poznimi deli že nakaže pri-
hod naslednjega glasbenega obdobja – romantike.

2020 T O N K A