Page 69 - GLASILO 2020/2021

USTVARJAMO, RAZMIŠLJAMO … iz daljave 68

LIST IZ ČRTOMIROVEGA DNEVNIKA

O bogovi, Perun, Živa, pomagajte moji vojski, da premagamo krščanske nasprotnike.
8. 6. 805

Teče zadnji dan šestega meseca, odkar se z možmi skrivam v Ajdovskem dvorcu.
Dragi dnevnik, v zadnjih mesecih sem veliko razmišljal. Je bilo vredno zapustiti očeta,
mater, dom, čeprav je bilo že na začetku odločeno, kdo bo zmagal to vojno. Je bilo
smiselno zapustiti Marijano, mojo Marijano! Zdaj zagotovo že misli, da sem mrtev.
Zagotovo se je poročila s tistim Radomirjem, mojim prevarantskim, strahopetnim
bratom. In če sta se, me je najbrž pozabila. O Živa, ki si boginja ljubezni, zakaj si to
dopustila!?
Dovolj! Zberi se Črtomir!
Zadnje dni vojakom pada motivacija, moram jih nagovoriti. Ne vem kako, ne znam, ne
zmorem, niti se jim ne morem približati. Pa vendar sem njihov vodja, poslušali me
bodo, vsaj upam tako. Mislim, da jim bom rekel, da se lahko predajo, da lahko odidejo.
Ja, tako bom rekel, čeprav vem, da nihče ne bo odšel. Ker so pogumni. Grem sedaj.
Uspešno sem izvedel govor. Res, prav res nihče ni odšel. Jutri bomo odprli vrata v
dvorec in se spopadli. Vem, da ni možnosti za zmago, saj ima Valjhun pod sabo devet-
krat večjo vojsko kot jaz. A ne bomo se vdali. Manj strašna noč je v črne zemlje krili,
kot so pod svetlim soncem sužni dnovi.

Eva Jagodic, 8.a
IZIDORJEVO PISMO AGATI

Agata, ljubezen mojega srca!
Sramujem se samega sebe! Sram me je, da sem te pustil samo na sojenju. Ljubezen
moja, sramujem se, da sem dvomil vate. Da, srce moje, podvomil sem, priznam, a
hkrati sem upal, da nisi čarovnica.
Ko so te pripeljali v vozičku, se mi je zameglil pogled, nisem te mogel gledati, tako me
je bolelo. Komaj sem spremljal sojenje. Ko so predlagali nadelprob, sem popolnoma
otrpnil. Nadelprob!? So resni!? Želel sem vstati in te zagovarjati, a sem bil preveč
prestrašen, da bi to naredil. Nič kaj ponosen nisem na svoje dejanje. Sramujem se.
Žal mi je.
Hkrati pa tudi zelo hvaležen za škofovo pismo, ki te je rešilo prebadanja. Tudi tisti
poskus z vodo je bil povsem nepotreben, se ti ne zdi? In še enkrat ti povem, Agata,
ljubezen mojega srca, sramujem se, prav res se, da te iz valov dereče Sore nisem
rešil jaz, ampak moj brat Jurij.
Na tem mestu te prosim odpuščanja. Četudi me zapustiš, se poročiš z drugim, želim,
da ostaneva prijatelja. Če želiš, se poroči tudi z Jurijem, rade volje vaju sprejmem pod
svojo streho, a moje srce bo trpelo in jokalo od bolečin. Vse bom prenesel, samo
odpusti mi.
Ljuba moja Agata, pozdravljam te,
tvoj Izidor.

Eva Jagodic, 8.a