Page 46 - GLASILO 2020/2021
P. 46
ODDALJENI SPOMINI
45
»ČE HOČEŠ V SVOJEM ŽIVLJENJU KAJ IZBOLJŠATI, LAHKO TO NAREDIŠ SAM Z
VELIKO TRUDA IN DELA«
Tudi jaz vam bom predstavila izjemno zanimivo sorodnico, ki je aktivna in uspešna na
mnogih področjih, go. Silvestro Hoyer. Vsekakor nam je lahko mladim v velik navdih.
Ali nam lahko poveste kaj o svojem otroštvu?
Rodila sem se in odraščala v Gornji Radgoni kmalu po drugi svetovni vojni. Tu sem
končala osnovno šolo.
Kakšna je bila vaša šola?
Osnovno šolo smo imeli v starem gradu na hribu nad mestom. Učilnice so bile velike
(bivše grajske sobane), z zelo slabim gretjem. Telovadnica je bila tudi improvizirana,
sicer smo pa bili veliko zunaj, razne igre in atletika. Dobili smo en obrok na dan, ki je
bil vedno enolončnica in kos kruha. V odmorih sto se morali sprehajati po krožnem
hodniku na notranjem dvorišču gradu
Ali je bilo šolanje drugačno kot je danes?
Da, šolanje je bilo drugačno. Pripomočkov smo imeli malo. Pisali smo s peresnikom,
ki smo ga namakali v črnilo. Si predstavljate, kako smo pacali in se škropili s črnilom.
Učitelje smo zelo spoštovali in se jih bali. Ob nepravilnostih so nas kaznovali z
zapiranjem po šoli, z udarci s palico po dlani, cukanjem za lase ipd.
Kako ste nadaljevali po osnovni šoli?
Po končani osnovni sem odšla od doma v internat v večje mesto. Srednja šola je bila
nova stavba in mi je bila zelo všeč. Bila sem zelo motivirana dijakinja, saj sem želela
oditi v prestolnico na študij. To je bilo obdobje, ko smo otroci dobili štipendije, razne
popuste pri šolanju in tako smo imeli tudi tisti iz obrobja države možnost šolanja v
glavnem mestu. Seveda se je bilo potrebno dokazati z dobrimi ocenami.
Kaj ste počeli, ko ste dopolnili 18 let?
Pri osemnajstih sem se preselila v Ljubljano v študentski dom. Tu sem pridno
študirala na višji šoli in uživala študentsko življenje.
Kaj je bila vaša prva služba?
Za prvo službo sem se odločila po končani višji strokovni šoli, ker sem morala čim
prej razbremeniti starše glede mojega vzdrževanja. Moja prva služba je bila v
ljubljanskem Kliničnem centru, ki je bil takrat v izgradnji.
Ali ste imeli v mislih kakšno službo, a je niste dobili?
Prva služba mi je prinesla zadovoljstvo, saj sem imela svoj denar, dobila sem
službeno stanovanje, skratka, za današnje razmere je bilo idealno. Sem si pa želela
drugačno delo, zato sem se vpisala v študij druge stopnje. Tako je - če hočeš v svojem
življenju kaj izboljšati, lahko to narediš sam, z veliko truda in dela, vendar je
45