Page 41 - GLASILO 2020/2021
P. 41
ODDALJENI SPOMINI 40
Se še spomnite prvega telefona? Kakšen je bil, kako je deloval?
Jaz sem telefon prvič videla v govorilnici na pošti. In to, ko sem bila že odrasla in ko
sem že hodila v službo. To je že sigurno več kot 50 let nazaj. Takrat smo vsi, ki smo
imeli koga poklicati po telefonu, hodili telefonirat na pošto, kasneje pa so postavili
tudi javne govorilnice, v katerih si lahko telefoniral na žeton. Telefon je imel veliko
slušalko in številčnico za vrtenje. Telefoniranje v kabini je bilo takrat zelo drago, zato
si vedno pred klicem moral dobro premisliti kaj boš rekel in koliko časa bo to trajalo,
saj dlje kot si govoril, več si plačal. Prvič sem telefonirala bratu in sestri v Švico, kjer
sta delala. Prvi hišni telefon pa smo pri naši hiši dobili okoli leta 1980. Pa to ni bilo
tako, da bi nekomu naročil in plačal, da ti pride priklopit telefon. Ne. Napeljava telefona
je bil projekt krajevne skupnosti. Določili so nam traso v krajevni skupnosti, kjer
moramo sami skopati jarek, v katerega bodo položili telefonski kabel. Ker sem bila
jaz takrat že vdova, sama s štirimi otroci, so nam odredili kopanje na ravnini, v
Dvorjah … in potem smo v več obrokih odplačali to telefonsko napeljavo.
Kako ste se preživljali? Kdaj ste se začeli sami preživljati?
Preživljala sem se z delom na naši manjši kmetiji, kjer smo imeli 3 krave, da smo
imeli svoje mleko in svoje meso ter da smo ga nekaj lahko tudi prodali. Moja stara
mama oz. Užarca, kot so ji pravili, pa je ˝kšeftala˝ kar je pomenilo, da je hodila od hiše
do hiše in kupovala razna žita, suhe gobe, jajca ter jih nato hodila prodajati v Ljubljano
po višji ceni, kot jih je odkupila od manjših kmetov. Tudi nam je včasih prinesla kaj od
tega denarja. Da sem prvič
zaslužila svoj kruh, sem že
zelo mlada morala hoditi k
drugim večjim kmetijam
opravljat razna kmečka dela,
večkrat tudi samo za toplo
malico zvečer. Okoli 20. leta
starosti pa sem začela delati v
tovarni v Kranju, v kateri sem
ostala do pokoja.
Katere vrednote so vam v
življenju najpomembnejše?
Zakaj prav te?
Najbolj so mi pomembne
vrednote kot so delo, veselje
in poštenost. Brez poštenosti
ne prideš daleč v življenju,
zato se mi zdi to najbolj
pomembna vrednota, saj če si
pošten, lahko mirno spiš in
živiš.
Tevž Kern, 7.d