Page 40 - GLASILO 2020/2021

ODDALJENI SPOMINI

39

Kaj je bila v tistem času sramota? Kakšno vedenje ali dejanje je bilo v tistem času
sramotno?
Za ženske je bila v tistem času največja sramota imeti nezakonskega otroka. Otroci
so bili v tistem času načeloma dovoljeni šele po poroki. Seveda pa so se zgodili tudi
nezakonski otroci. Velikokrat se je to zgodilo kakšni lepi, mladi, revni punci, ki je bila

dekla na kakšni veliki kmetiji, ki jo je gospodar pripravil do tega da spi z njim. Ko je
zanosila in rodila tega nezakonskega otroka je bila nato sramota vsej družini, zato so
jo največkrat nagnali iz hiše.

Kako se je življenje vaših staršev/starih staršev razlikovalo od vašega? O čem ste jih
najraje poslušali? Povejte nam kakšno zanimivo navado ali početje, ki so ga v tistih
časih imeli vaši starši ali vi.
Življenje mojih staršev, predvsem pa mojih starih staršev se je seveda razlikovalo od
mojega v marsičem. Moja mama je bila sicer doma iz velikega grunta v Zalogu, ampak
ker je veliko uhajala k sosedoma, ki sta bila brez svojih otrok, sta jo vzela kar za
svojo. In nihče se ni s tem obremenjeval in nihče ni za to potreboval nobenih papirjev.
Saj je živela samo pri sosedih. Ves čas. Tudi šolanje je bilo v času otroštva mojih
staršev drugačno, kot v mojih časih, saj oni niso imeli zvezkov, ampak so si stvari
zapisovali na majhne tablice, s kredo, jaz pa sem že imela zvezke. Ko so bili moji
starši še majhni, tudi niso imeli čevljev. Večinoma so bili bosi. Mi pa smo že vsi imeli
čevlje, sicer ponošene, od drugih, ampak imeli smo jih. Ne spomnim se, da bi šla kdaj
bosa v šolo. Kakšnih posebnih zgodbic, pravljic ali česa podobnega pa se ne spomnim,
da bi nam mama kdaj pripovedovala. Oče pa sploh ne. On je prišel k nam samo toliko,
da nas je pokomandiral. Edino, kar se spomnim, pa je, da sem, ko sem bila še majhna
deklica, rada slišala zgodbo o tem, kako me je moja mama rodila. Ko je prišel čas
poroda, se je moja visoko noseča
mama sama s kolesom odpeljala
do Lahovč, nato pa z avtobusom
v Ljubljano. V Ljubljani je šla
potem najprej na postaji k
avtomatu s hrano (ja, očitno je bil
v Ljubljani na avtobusni postaji
že leta 1938 avtomat s hrano), se
pošteno najedla in šele nato se
je peš odpravila do porodnišnice,
kjer me je potem kmalu rodila …
Nekaj dni po porodu se je moja
mama sama po isti poti, tokrat z
menoj, dojenčico, v naročju
podala nazaj domov. Z
avtobusom iz Ljubljane do
Lahovč, kjer jo je s kolesom
pričakal mož (moj oče), da sta
me skupaj odpeljala domov.

39