Page 44 - GLASILO 2020/2021
P. 44
ODDALJENI SPOMINI
43
Po vaseh in mestih opažamo velike spomenike padlim v vojni. Ali si poznala kakšno
žrtev?
Žrtev vojne je bil moj sosed, drugi znanci so preživeli. Nekje v gozdu, pa še zdaj stoji
grob padlega partizana. Edino kar se spomnim o njem je to, da mu je bilo ime Ivan
Franko. Njegov grob sedaj stoji v sosednji vasi.
MOJ DEDEK - NAVDIH MLADIM
Vsakdo ima v življenju nekoga, ki ga navdihuje, mene navdihuje moj dedek, g. Marjan
Česen. Je človek, ki v vsaki stvari vidi lepoto in tudi iz zavrženih stvari izdela nekaj
lepega in novega.
Ker vem, da naše bralce zanima kaj o
tebi, bi te najprej vprašala koliko otrok
vas je bilo v družini?
V družini smo bili štirje otroci, imam eno
starejšo sestro in enega mlajšega brata
in sestro.
Potem vas je bilo kar nekaj otrok.
Verjetno ste kakšno včasih ušpičili. Bi
nam zaupali kakšno vragolijo?
To moram pa premisliti Ampak se res
ne spomnim čisto nobene. Mislim da zato, ker res nismo nobene ušpičili. Že kot majhni
smo bili zaposleni s kmetijstvom - z mamo smo hodili delat po vaških kmetijah. Ko pa
sem hodil v šolo, sem moral zjutraj pred začetkom pouka, ker ni bilo varstva, hoditi z
mamo v službo. Ko je bil čas za šolo, pa me je posedla na avtobus in sem se odpeljal
do šole.
V šolo si torej hodil z avtobusom. Si potem tudi ti hodil v Cerklje?
Do tretjega razreda sem hodil v šolo v Adergas. Od četrtega razreda dalje pa smo
hodili v Cerklje.
Vem, da si se zaposlil že zelo mlad. Koliko si bil star takrat?
Takrat sem bil star dobrih 16 let. Najprej sem bil zaposlen v Kmetijski zadrugi Šenčur.
Od tam sem po šestih mesecih šel v Javni gospodarski zavod Brdo in ostal zaposlen
41 let.
43